PLIVA Ljubljana d.o.o.

Demenca

dementia

Doc. Dr. Polona Rus Prelog, dr. med., spec. psih.

Kaj je demenca?

Demenca je sindrom, ki nastane zaradi bolezni možganov in povzroči postopno, v nekaterih primerih pa hitrejše poslabšanje kognitivnih funkcij. Prizadene običajno spomin, orientacijo, razumevanje, učenje, govor, presojo in sposobnost odločanja. Demenca ni naravni del staranja, temveč posledica bolezni, ki povzročajo propadanje živčnih celic v določenih predelih možganov. Tako demenca ni ena sama bolezen, ampak skupek simptomov, ki se pojavljajo pri različnih boleznih možganov. Demenca povzroči pomembne spremembe v vsakdanjem življenju osebe, vpliva na samostojnost in zmožnost opravljanja osnovnih nalog. Prizadene ne le bolnika, ampak tudi njegovo družino in skrbnike, in zahteva prilagoditev življenjskega sloga.

Vrste demence

Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja približno dve tretjini vseh primerov. Pri tej obliki demence pride do kopičenja nenormalnih beljakovinskih struktur (amiloidnih plakov in nevrofibrilarnih pentelj) v možganih, kar vodi do odmiranja živčnih celic. Nekatere izmed drugih pogostih oblik demence so:

- Vaskularna demenca: nastane zaradi motenj v prekrvavitvi možganov, pogosto po možganski kapi ali zaradi kroničnih žilnih bolezni, ki povzročajo manjše ali večje poškodbe možganov.

- Demenca z Lewyjevimi telesci: značilna je prisotnost beljakovinskih struktur v možganih, imenovanih Lewyjeva telesca, ki povzročajo težave s pozornostjo in spominom, halucinacije in poslabšajo motorične funkcije.

- Frontotemporalna demenca: prizadene predvsem čelne in senčne režnje možganov, kar vodi do sprememb v osebnosti, vedenju in jeziku.

- demenca pri Parkinsonovi bolezni: demenca se lahko razvije v poznejših fazah Parkinsonove bolezni in je pogosto povezana s spremembami v področjih možganov, ki so odgovorna za mišljenje in spomin.

Alzheimerjeva bolezen

Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence in predstavlja progresivno nevrodegenerativno bolezen, ki prizadene predvsem starejšo populacijo. Razvija se postopoma in povzroča vse večje težave s spominom, mišljenjem in vedenjem. Ključni patološki procesi, ki se dogajajo v možganih, vključujejo:

kopičenje amiloidnih plakov (beljakovinske strukture, ki se kopičijo med živčnimi celicami motijo prenos signalov med njimi), nevrofibrilarne pentlje, ki nastanejo zaradi nenormalnega kopičenja proteina tau znotraj nevronov, kar povzroči njihovo propadanje ter vnetje in oksidativni stres, ki prispevajo k nadaljnjemu propadu nevronov in napredovanju bolezni.

Alzheimerjeva bolezen se razvija v več stopnjah:

  1. Blaga kognitivna motnja: pojavijo se prve težave s spominom, ki pa še ne vplivajo bistveno na vsakdanje življenje.
  2. Zgodnja faza Alzheimerjeve bolezni: pozabljanje predvsem nedavnih dogodkov, imen, lahko zmedenost v neznanem, pa tud znanem okolju.
  3. Srednja faza Alzheimerjeve bolezni: simptomi postanejo bolj izraziti; pojavijo se težave z govorom, spremembe v osebnosti, težave pri prepoznavanju družinskih članov.
  4. Pozna faza Alzheimerjeve bolezni: večja izguba samostojnosti, odvisnost od pomoči pri osnovnih življenjskih opravilih.

Znaki in simptomi demence

Simptomi demence se razlikujejo glede na vrsto in stopnjo napredovanja bolezni, vendar med splošne znake sodijo:

- Težave s spominom: Najbolj značilen zgodnji simptom Alzheimerjeve bolezni je izguba kratkoročnega spomina. OSeba se težko spominja nedavnih dogodkov, medtem ko so starejši spomini pogosto ohranjeni dalj časa.

- Težave z orientacijo: Osebe imajo pogosto težave z zaznavanjem prostora in časa. Lahko se izgubijo na znanih mestih in ne prepoznajo trenutnega datuma ali ure.

- Spremembe v osebnosti in vedenju: Pri Alzheimerjevi bolezni so pogosto prisotne spremembe v osebnosti, kot so apatija, razdražljivost, sumničavost in umik iz socialnega okolja.

- Težave z govorom in jezikom: pozabljanje beseda ali težave pri oblikovanju stavkov. Sposobnost razumevanja govora se prav tako slabša.

- Težave pri reševanju problemov in sprejemanju odločitev (pogoste so težave pri opravljanju vsakodnevnih opravil, kot so upravljanje financ ali priprava obrokov).

- Težave pri izvajanju vsakodnevnih nalog: Postopoma postaja vse težje opravljati osnovne naloge, kot so oblačenje, osebna higiena in prehranjevanje.

Diagnostika demence

Diagnostika demence je kompleksen proces, ki zahteva skrbno oceno vseh simptomov, zgodovine dosedanjih bolezni, ter rezultatov testov in pregledov. Prvi korak je obisk pri zdravniku, običajno najprej osebnem oz. družinskem, ki bo presodil glede napotitve k specialistu psihiatru ali nevrologu; slednji bo na podlagi kliničnih znakov in simptomov izvedel vrsto testov in preiskav, da potrdi diagnozo. Pomembno je, da se demenca diagnsticira čim prej, saj lahko zgodnja diagnoza omogoči boljše obvladovanje bolezni in prepreči napredovanje. Postopek diagnostike običajno vključuje naslednje korake:

  1. Anamneza: Zdravnik bo začel z zbiranjem informacij o simptomih, ki jih ima bolnik. Pomembno je ugotoviti, ali se težave s spominom in drugim kognitivnim funkcioniranjem pojavijo postopoma ali hitro, ter ali so prisotni tudi drugi simptomi, kot so spremembe v osebnosti, vedenju in socialnem obnašanju. Preučil bo tudi družinsko zgodovino bolezni, saj je včasih lahko dedni dejavnik, ki povečuje tveganje za razvoj demence.
  2. Nevrološki pregled: vključuje oceno spomina, orientacije, sposobnosti razmišljanja, koncentracije in drugih kognitivnih sposobnosti. To omogoča določitev stopnje prizadetosti posameznih možganskih funkcij.
  3. Psihiatrični pregled: pomembno je predvsem izključiti depresijo, ki lahko posnema simptome demence, pa tudi pridružene duševne težave.
  4. Kognitivni testi: vključujejo izvedbo različnih standardiziranih testov, ki merijo kognitivne funkcije. Najpogosteje uporabljeni testi so:
    • Kratek preizkus spoznavnih sposobnosti (KPSS): je slovenska različica testa MMSE (Mini-Mental State Examination), ki oceni splošno kognitivno stanje, kot so spomin, orientacija, pozornost, govor in sposobnost razumevanja. Sestavljen je iz preprostih nalog, ki omogočajo oceno osnovnih kognitivnih sposobnosti bolnika.
    • Montreal Cognitive Assessment (MoCA): MoCA je obsežnejši test, ki se uporablja za zaznavanje zgodnjih znakov kognitivnih motenj, še posebej pri blažjih motnjah spomina in pozornosti. Test vključuje naloge, ki preverjajo različne kognitivne sposobnosti, kot so orientacija, spomin, pozornost in izvršilne funkcije.
    • Test risanja ure: preprost, vendar zelo učinkovit način za oceno kognitivnih funkcij. Test pomaga prepoznati težave z orientacijo v prostoru, prostorsko zaznavanje, pa tudi sposobnost načrtovanja in razumevanja kompleksnih nalog.
    • Addenbrookov kognitivni preizkus (ACE-III): obsežnejši test, ki omogoča podrobno oceno različnih področij kognicije, vključno s spominom, pozornostjo, jezikom, vizualno-prostorskimi sposobnostmi in izvršilnimi funkcijami. Addenbrookov preizkus je uporabljen za prepoznavanje kognitivnih motenj in razlikovanje med različnimi vrstami demence, vključno z Alzheimerjevo boleznijo, vaskularno demenco in drugimi nevrološkimi motnjami.
  1. Slikovne preiskave možganov: Za natančnejšo diagnozo in izključitev drugih možnih vzrokov kognitivnih težav se lahko opravijo slikovne preiskave možganov, kot so:
    • Magnetna resonanca (MRI): MRI omogoča podroben vpogled v strukturo možganov, in lahko prikaže atrofijo (propadanje) določenih predelov, ki so značilni za Alzheimerjevo bolezen ali druge vrste demence.
    • Računalniška tomografija (CT): CT skeniranje prav tako omogoča odkrivanje večjih sprememb v možganih in izključitev morebitnih kapi, tumorjev in drugih sprememb.
    • Pozitronska emisijska tomografija (PET): PET v nekaterih primerih pomaga natančneje opredeliti diagnozo demence.
  1. Biokemični testi in genetski testi: V nekaterih primerih pridejo v poštev dodatni biokemični testi, iz krvi ali cerebrospinalne tekočine, ki lahko pomagajo pri potrditvi diagnoze. Če obstaja sum na genetski dejavnik, se lahko opravijo tudi genetski testi, da se preveri prisotnost specifičnih genov, (kot je APOE ε4), ki so povezani z večjim tveganjem za Alzheimerjevo bolezen.
  2. Zdravljenje in spremljanje napredovanja: Ko je diagnoza potrjena, zdravljenje vključuje redno spremljanje napredovanja bolezni, saj je demenca progresivna bolezen, ki se s časom razvija.

Zdravljenje demence

Trenutno za demenco, vključno z Alzheimerjevo boleznijo, ni zdravila, ki bi jo ozdravilo; vendar obstajajo različni pristopi za upočasnitev napredovanja bolezni in izboljšanje kakovosti življenja bolnikov.

  • Zdravljenje z zdravili: zaviralci acetilholinesteraze (donepezil, rivastigmin, galantamin) lahko pomagajo izboljšati simptome pri Alzheimerjevi bolezni. Ta zdravila povečujejo raven acetilholina v možganih, kar izboljša prenos signalov med živčnimi celicami in upočasni propadanje kognitivnih funkcij.
  • V zmerni do napredovali fazi demence pride v poštev memantin, ki deluje na glutamatne receptorje in pomaga stabilizirati delovanje možganskih celic.
  • Monoklonska protitelesa: V zadnjih letih so se pojavili obetavni novi pristopi za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni, zlasti z uporabo monoklonskih protiteles, kot so aducanumab, lecanemab in donanemab. Ta zdravila so usmerjena proti kopičenju amiloidnih plakov v možganih, značilnih za Alzheimerjevo bolezen. Monoklonska protitelesa delujejo tako, da se vežejo na amiloidne plake in pomagajo pri njihovi odstranitvi, kar lahko pripomore k zmanjšanju negativnega vpliva na živčne celice in upočasni napredovanje bolezni. Kljub temu so ta zdravila do določene mere še vedno v fazi preizkušanja in ne še v rutinski klinični uporabi (njihova dolgoročna učinkovitost in varnost še vedno zahtevata dodatno raziskovanje).
  • Nemedikamentozna zdravljenja: Kognitivna rehabilitacija, reminiscenca, glasbena, likovna in umetnostna terapija ter telesna vadba itd. lahko pomagajo izboljšati simptome in upočasniti napredovanje bolezni.
  • Podporna in nega: Pomembno pa je tudi ustvariti varno in podporno okolje za bolnike. To vključuje prilagoditev domačega okolja, izobraževanje skrbnikov in zagotavljanje socialne podpore.

Dejavniki tveganja in zaščite

Raziskave zadnjih let kažejo, da lahko z življenjskim slogom tekom celotnega življenja vplivamo na tveganje za razvoj demence in s tem znižujemo tveganje za Alzheimerjevo bolezen in druge oblike demence. Obstajajo spremenljivi in nespremenljivi dejavniki tveganja za razvoj demence. Med nespremenljive sodijo starost, genetika in spol (pri ženskah je nekoliko višje tveganje za Alzheimerjevo bolezen). Med spremenljive dejavnike pa sodijo:

  • Izobrazba v zgodnjem življenju
  • Visok krvni tlak
  • Sladkorna bolezen
  • Visok holesterol
  • Debelost
  • Telesna neaktivnost
  • Kajenje
  • Pretirano uživanje alkohola
  • Onesnaženost zraka
  • Travmatske poškodbe možganov
  • Izguba sluha
  • Socialna izolacija
  • Depresija
  • Težave z vidom

Tako lahko s skrbjo za zdrav življenjski slog tekom celega življenja, zlasti pa v srednjih letih, preprečimo ali vsaj odložimo nastop demence.

Literatura:

Chouliaras L, O’Brien JT. The use of neuroimaging techniques in the early and differential diagnosis of dementia. Molecular Psychiatry. 2023 Oct;28(10):4084-97.

Arvanitakis Z, Shah RC, Bennett DA. Diagnosis and management of dementia. Jama. 2019 Oct 22;322(16):1589-99.

Chan JY, Yau ST, Kwok TC, Tsoi KK. Diagnostic performance of digital cognitive tests for the identification of MCI and dementia: a systematic review. Ageing Research Reviews. 2021 Dec 1;72:101506.

Livingston G, Huntley J, Liu KY, Costafreda SG, Selbæk G, Alladi S, Ames D, Banerjee S, Burns A, Brayne C, Fox NC. Dementia prevention, intervention, and care: 2024 report of the Lancet standing Commission. The Lancet. 2024 Aug 10;404(10452):572-628.

Maheshwari S, Singh A, Ansari VA, Mahmood T, Wasim R, Akhtar J, Verma A. Navigating the dementia landscape: Biomarkers and emerging therapies. Ageing Research Reviews. 2024 Feb 1;94:102193.

Mukadam N, Wolters FJ, Walsh S, Wallace L, Brayne C, Matthews FE, Sacuiu S, Skoog I, Seshadri S, Beiser A, Ghosh S. Changes in prevalence and incidence of dementia and risk factors for dementia: an analysis from cohort studies. The Lancet Public Health. 2024 Jul 1;9(7):e443-60.

Datum priprave informacije: April, 2025.

Pliva Ljubljana d.o.o., Ameriška ulica 2, 1000 Ljubljana

tel.: 01 58 90 390, e-mail: info@tevasi.si. CNS-SI-00053

To stran delite na: