PLIVA Ljubljana d.o.o.

'Joj, spet ta migrena'

migrane at work

Majda Zaletel, dr.med., specialistka nevrologije; Neuroedina, Novo mesto 

Večina ljudi je že slišala za migreno in jo ima kot sinonim za hujši glavobol. Tudi sama sem potrebovala kar nekaj časa in kar nekaj glavobolov, da sem spoznala, da imam tudi sama migreno. Kadar se migreni pridruži migrenska avra je postavitev diagnoze nekoliko lažja, vendar se to zgodi le pri približno 20% bolnikov z migreno. Migrena ni le glavobol in se ji pridružujejo simptomi, ki bolnika zelo motijo in ovirajo v vsakodnevnih aktivnostih, to je npr. slabost, bruhanje, motita svetloba in hrup, huda utrujenost,….

Migrena lahko pomembno vpliva na kvaliteto posameznikovega vsakdanjika, zato je pomembno, da migreno prepoznavamo in jo ustrezno zdravimo, še posebno v času, ko imamo na voljo veliko novejših za migreno specifičnih zdravil. Najpogosteje prizadene mlado aktivno populacijo med 16.-55. letom.

V mednarodni klasifikaciji glavobolov (ICHD-3) je opisanih preko 200 vrst glavobolov, ki jih razvršča v različne kategorije. V prvi kategoriji, imenovani primarni glavoboli, so glavoboli, ki niso posledica drugih bolezni. Sem spadajo:

  • Migrena
  • Tenzijski glavobol
  • Glavobol v skupkih
  • Drugi trigeminalno-avtonomni glavoboli
  • Drugi primarni glavoboli

Poleg tega ICHD-3 vključuje tudi kategorijo sekundarnih glavobolov, ki so posledica drugih bolezni ali stanj.

S pomočjo natančne anamneze, nevrološkega pregleda in po potrebi dodatnih preiskav, poskusimo glavobol, ki ga opisuje posameznik, uvrstiti v eno izmed opisanih skupin. Ni redko, da bolniki opisujejo dva ali več vrst glavobolov, ki se med seboj prekrivajo.

Pa se vrnimo k migreni, katero izkusi približno 20 % prebivalstva v Sloveniji ( večinoma prizadene ženske – v 18%, vendar se z njo spopada tudi kar nekaj moške populacije – 6%).

Kaj sploh migrena je?

Migrena je kronična nevrološka motnja, ki se običajno kaže v močnih in ponavljajočih se glavobolih. Migrene pogosto spremljajo tudi drugi simptomi, kot so slabost, bruhanje, občutljivost na svetlobo (fotofobija) ali zvoke (fonofobija), včasih pa tudi zamegljen vid ali vrtoglavice.

Migrena se deli na več podvrst:

  1. Migrena z avro: Pred glavobolom se pojavijo simptomi aure, kot so vidne motnje, mravljinčenje po udih ali motnja govora. ( obstajajo bolniki, ki imajo tudi le auro brez glavobola).
  2. Migrena brez avre: Glavobol se začne brez predhodnih znakov aure.
  3. Poznamo še več podvrst migrene, ki pa so zelo redke in pogosto tudi neprepoznane, kot so npr. retinalna migrena, vestibularna migrena, dedna ali sporadična hemiplegična migrena

Zakaj migrena sploh nastane?

Patofiziologija migrene je zapleten proces, ki vključuje interakcijo med živčnim sistemom, krvnim obtokom in različnimi biokemičnimi dejavniki. Vse to pripomore k nastanku migrene in njenih simptomov. Klasično so pri migreni prepoznane naslednje patofiziološke značilnosti:

Trigeminalni živčni sistem igra ključno vlogo v nastanku migrene. Odgovoren je za zaznavanje bolečine v glavi in obrazu. Aktivacija tega sistema sproži sproščanje nevrotransmiterjev, kot so substance P, CGRP (peptid, ki izzove vazodilatacijo) in ostali neuropeptidi. Te snovi povzročijo vnetje krvnih žil v možganih, kar posledično vodi v glavobol.

Obstajajo dokazi, da so spremembe v krvnih žilah možganov povezane z nastopom migrene. V začetni fazi lahko pride do vazokonstrikcije (zoženje krvnih žil), kar zmanjša pretok krvi v določenih delih možganov. Kasneje pa sledi vazodilatacija (širitev krvnih žil), kar poveča krvni pretok, vendar povzroči tudi vnetje.

Migrena je pogosto povezana z nenormalnimi električnimi impulzi v možganih. To stanje lahko sproži avro, pri kateri so zaznani vizualni ali senzorični simptomi pred ali redkeje med glavobolom.

Ali obstajajo sprožilni faktorji, ki sprožijo migreno?

Patofiziologija migrene vključuje tudi interakcijo z okoljskimi in notranjimi sprožilci. Stres, hormonske spremembe (npr. pri ženskah v obdobju menstruacije), prehranski dejavniki (npr. alkohol, čokolada), pomanjkanje spanja, spremembe vremena ali nepravilnosti v dnevnem ritmu lahko sprožijo napade migrene pri dovzetnih posameznikih.

Kot tudi sama izkušam in mi pove večina pacientov je najpogostejši sprožilec stres ( 80 %) in hormonske spremembe (60%). Zato se frekvenca migrenskih glavobolov ponavadi poslabša v perimenopavzalnem obdobju žensk (med 45.-55. letom), ko je nihanje spolnih hormonov najbolj izrazito. Večina žensk v času po menopavzi težav z migreno več nima.

Ali lahko migreno podedujemo?

Obstaja tudi genetska nagnjenost k migrenam. Pri nekaterih osebah se migrene pogosto pojavljajo v družinah, kar nakazuje na prisotnost dednih dejavnikov. Raziskave so pokazale, da so nekateri geni povezani z večjo občutljivostjo za migrene, še posebej v povezavi z nevrotransmiterji, kot so serotonin in dopamin.

Vse zgoraj navedeno nakazuje, da migrena ni le preprost glavobol, temveč zapleten nevrološki pojav, ki vključuje številne patološke spremembe v telesu.

Kako migreno prepoznamo (diagnosticiramo)?

Postavitev diagnoze migrene je klinična, kar pomeni, da nimamo na voljo preiskave, ki bi nam potrdila diagnozo migrene. Nevrologi uporabljamo diagnostična merila za postavitev diagnoze, glede na mednarodno klasifikacijo.

  1. Zbiranje anamneze: Zdravnik bo postavil vprašanja o značilnostih glavobolov, vključno z njihovim trajanjem, intenzivnostjo, lokacijo, spremljajočimi simptomi (npr. slabost, bruhanje, občutljivost na svetlobo ali zvoke) ter morebitnimi sprožilci.
  2. Uporaba diagnostičnih kriterijev: Mednarodna klasifikacija glavobolov (ICHD-3) določa specifične kriterije za migreno, ki vključujejo:
      • Ponavljajoči se napadi glavobola, ki trajajo od 4 do 72 ur (če niso zdravljeni).
      • Glavobol ima vsaj dve od naslednjih značilnosti:
        • Enostranska bolečina (na eni strani glave).
        • Pulzirajoča (utripajoča) bolečina.
        • Srednja do huda intenzivnost bolečine.
        • Poslabšanje ob/po običajni telesni aktivnosti.
      • Med napadom je prisotne vsaj eden od naslednjih simptomov:
        • Slabost in/ali bruhanje.
        • Občutljivost na svetlobo (fotofobija) in zvoke (fonofobija).
  3. Nevrološki pregled: Zdravnik lahko izvede nevrološki pregled, da preveri morebitne nevrološke motnje in izključi druge vzroke za glavobol. Pri bolnikih z migreno je nevrološki pregled normalen.
  4. Po potrebi opravimo dodatne preiskave: Če obstajajo sumi na druge vzroke ali so simptomi nenavadni, lahko zdravnik priporoči slikovne preiskave, kot sta magnetna resonanca (MRI) ali računalniška tomografija (CT), EEG ter laboratorijske teste.

Pomembno je, da se posvetujete z zdravnikom, ki bo na podlagi vaših simptomov in anamneze postavil pravilno diagnozo ter priporočil ustrezno zdravljenje.

Kako migreno zdravimo?

Bolniki z migreno, ki jih sama zelo dobro razumem, gremo ponavadi čez več faz. Sprva si ob glavobolu, ki je sicer hud, s slabostjo in utrujenostjo pomagamo z enostavnejšimi analgetiki ( paracetamol, nesteroidni protivnetni analgetiki) in dobrim spancem, ki večinoma pomaga.

Tisti, ki izkusi pravo migrensko avro se ponavadi zelo ustraši in takrat pogosto te bolnike pregledujemo v urgentnih nevroloških ambulantah, saj so znaki lahko podobni prehodni možganski kapi. Ko se epizoda večkrat ponovi je postavitev diagnoze migrene lažja.

Večina bolnikov se glede migrene posvetuje z izbranim zdravnikom. Dokler niso glavoboli zelo pogosti in težko obvladljivi z enostavnimi analgetiki z migreno lepo brodimo skozi življenje, lahko tudi več let. Pri migrenskem glavobolu nevrologi kombinirane praške in opioidne analgetike odsvetujemo, saj povečajo tveganje za povratne glavobole. Po njih posegamo le, ko drugi analgetiki ne pomagajo.

Ko pa migrenski glavoboli postanejo pogostejši, močnejši, ko ne zadostujejo več enostavni analgetiki pa to lahko pomembno vpliva na kvaliteto našega življenja. Sama že pogosto predvidim kateri dan bom imela migreno, vendar me še vedno preseneti, kar lahko vpliva tako na delo, odnose v službi in družini. Če znamo jasno spoznavati sprožilce lahko kakšen glavobol preprečimo ( sama npr vem, da moram oditi dovolj zgodaj v posteljo, da pri izbiri vina raje vzamem belo kot rdeče, ipd). Na nekatere sprožilce lahko vplivamo, na druge ne ( npr. sprememba vremena,…).

Ko enostavni analgetiki ne pomagajo več si pomagamo z zdravili, ki so za migreno specifični. To so v prvi vrsti triptani . V kolikor ti niso učinkoviti ali jih bolnik zaradi stranskih učinkov ne prenaša lahko poskusimo z gepanti.

V zadnjem desetletju imamo v Sloveniji in v svetu na voljo nova za migreno specifična zdravila, ki so zelo učinkovita predvsem pri zdravljenju pogostih in težko obvladljivih migrenskih glavobolov. Priporočljiva so za bolnike, ki imajo 4 ali več hujših migrenskih dni mesečno in nismo uspešni z zdravljenjem z nespecifičnimi zdravili. Uporabljamo jih seveda tudi pri bolnikih z kronično migreno ( ko imajo več kot 15 migrenskih dni mesečno).

Ta zdravila imenujmo preventivna zdravila, saj zmanjšajo pogostnost in jakost migrenskih glavobolov ter tudi zmanjšajo moteče spremljajoče simptome. Pred letom 2019 smo imeli na voljo le nespecifična zdravila ( antiepileptiki, antidepresivi, antihipertenzivi,… ), ki so bila bistveno manj učinkovita z več stranskimi učinki.

Na voljo imamo tudi nemedikamentozne pristope, kot je akupunktura, vendar so te metode učinkovite le pri omejenem številu bolnikov.

Od leta 2019 imamo v Sloveniji na voljo 6 novih vrst preventivnega zdravljenja. Med njimi so štiri v obliki monoklonskih protiteles proti CGRP, trije delujejo direktno na ligand in eno, ki deluje na receptor za CGRP. Vsa ta zdravila so učinkovita, dobro prenosljiva in imajo dober varnostni profil, kar potrjujejo tudi študije preteklih let, ki so bile izvedene na realnih bolnikih. Med njimi so sicer manjše razlike, zato se glede na te razlike nevrologi za vsakega posameznega bolnika odločamo individualno.

Kot druga oblika novejših zdravil pa so gepanti, majhne molekule, ki zasedajo receptor za CGRP. Njihova prednost je ta, da so v obliki tablete, kar je pomembno predvsem za tiste bolnike, ki ne želijo injekcijske terapije.

Vsa omenjena novejša zdravila so učinkovita, dobro prenosljiva in imajo dober varnostni profil. Pri vsakemu zdravilu lahko obstajajo določene omejitve, ki jih moramo upoštevati, zato se odločamo o izbiri zdravila pri vsakem posamezniku posebej. Tukaj je potreben posvet z specialistom nevrologom, ki vsa ta zdravila dobro pozna.

Literatura:

  1. https://ichd-3.org/1https://www.migrena.si/ali-prepoznamo-migreno-migraine/1-1-migraine-without-aura/
  2. Headache Classification Subcommittee of the International Headache Society. The International Classification of Headache Disorders, 2nd Edition. Cephalagia, 2004: 24 (Suppl 1): 1-160.
  3. Zaletel, Marjan, Zupan, Matija, Žvan, Bojana (2024). Migrena 2024. URN:NBN:SI:doc-428AKY79 from http://www.dlib.si
  4. Sacco S , Amin Fasial M et al. European Headache Federation guideline on the use of monoclonal antibodies targeting the calcitonin gene related peptide pathway for migraine prevention – 2022 update. The Journal of Headache and pain (2022) 23:67https://doi.org/10.1186/s10194-022-01431-x
  5. Ashina M, Mitsikostas Dimos D. et al. Real -world effectiveness of fremanezumab fort he preventive treatment of migraine: Interim analysis of the pan- European, prospective, observational, phase 4 PEARL study ; Cephalalgia 2023, Vol. 43(11) 1–12
  6. Messina R, Huessler EM et al. Safety and tolerability of monoclonal antibodies targeting the CGRP pathway and gepants in migraine prevention: Asystematic review and network meta-analysis; Cephalalgia 2023, Vol. 43(3) 1–14 ! The Author(s) 2023 Article reuse guidelines: sagepub.com/journals-permissions

DOI: 10.1177/03331024231152169

Datum priprave informacije: April, 2025.

Pliva Ljubljana d.o.o., Ameriška ulica 2, 1000 Ljubljana

tel.: 01 58 90 390, e-mail: info@tevasi.si. AJO-SI-00054

To stran delite na: